Meet Steve Hawley, an Englishman who fell in love with a Slovene and now lives in the village of Selo near Žiri. A video artist and musician, Steve decided to move full-time to Slovenia after retiring from teaching arts in Sheffield and Manchester. Today he writes, goes for swims in the Sovra River, and says learning Slovene was key to unlocking the Slovene soul. Steve's music choice: Brina & String.si - "Sinko Marko". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=Qr3AwhSpr_c You can also join us on Facebook https://www.facebook.com/Land-of-Dreams-209819855839296/
Dobrodošli v Second Hand. Danes se bomo posvetili ozadju sveže uspešnice od Tems, 'Love Me Jeje'. Vzhajajoča nigerijska afrobeats zvezda je pred kratkim izdala svoj albumski prvenec z naslovom Born in the Wild, ki sledi dvema EP-jema in »Love Me Jeje« je prvi uradni singel z albuma. Nase je opozorila, ko je bila vključena na Wizkidovem singlu "Essence" iz leta 2020, ki je dosegel 8. mesto na lestvici Billboard Hot 100 po izdaji različice remiksa z Justinom Bieberjem. Pesem ji je prinesla nominacijo za grammyja. Istega leta je sodelovala v pesmi "Fountains" kanadskega raperja Drakea. V svoji kratki karieri je Tems že prejela številna priznanja, vključno z nagrado Grammy, nagrado Billboard Women in Music, štirimi nagradami NAACP Image, tremi nagradami BET in tremi glasbenimi nagradami Soul Train. Osredotočimo se zdaj na njeno svežo pesem, "Love Me JeJe", ki jo je dejansko debitirala v živo na Coachelli že pred izidom albuma. Pesem interpolira istoimensko uspešnico iz leta 1997 nigerijskega umetnika Seyija Sodimuja, ki se je odzval, potem ko je Tems pesem predstavila v živo: Zbudil sem se ob tem videu @temsbaby, ki izvaja svojo novo pesem LOVE ME JEJE na @coachella. To mi je polepšalo dan. Lepa stvar pri glasbi je, da presega generacije in nas povezuje skozi čas. Seyi Sodimu (znan tudi kot Mr. Jeje ali Seyi) je nigerijski pevec in tekstopisec, najbolj znan prav po skladbi »Love Me Jeje«, zaradi katere je postal priljubljen v Nigeriji v poznih 1990-ih in začetku 2000-ih. Je pionir vedno rastoče nigerijske glasbene industrije. Seyi je izdal dva albuma: Born in Afrika leta 1998 in State of Mind leta 2002, ki jima je leta 2007 sledila pesem z reggae zvezdo Waynom Wonderjem z naslovom "Sophisticated Lady", pesmi "Set Me Free" in "GBEDU" ter leta 2014 njegovo zadnjo, "Pele Pele", priredbo "ore mi se pele pele" Ebenezerja Obeya.
It’s rare for someone to become super popular in the world of music almost overnight, it’s also amazing for a Slovene song to achieve nearly 9 million hits on YouTube but Challe Salle has achieved both these things and more. With a new video being released this week I invited him to join me in the studio and a more down to earth guy you cannot imagine. Find out what’s important to him and why he’s so happy to please his audience. You will also discover that Reggaeton, Hip-Hop and Rap can be positive happy genres!
Dobrodošli v oddaji Second Hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Showed Me (How I Fell in Love With You) od Madison Beer. Skladba, navdihnjena z zvokom in podobo 60tih, sledi pesmi 'Dangerous' in je zadnja, ki prihaja iz Beer-inega prihajajočega projekta, nadaljevanja njenega prvenca 'Life Support' iz leta 2021. V pogovoru za NME je novo pesem Showed Me it opisala kot "definitivno najbolj osebno pesem, kar sem jih naredila" in dodala, da "je bilo pisanje in ustvarjanje videa za 'Showed Me' res edinstvena izkušnja." Kar zadeva glasbeno plat pesmi, je povedala: »Nikoli prej nisem uporabila vzorčenja ali interpolacije pri pesmi, vendar vedno iščem nove načine za eksperimentiranje v studiu in poklon klasičnim zvokom in melodijam, ki so mi bile všeč v odraščanju. Ta pesem je popoln vrhunec teh stvari.” Pesem vsebuje interpolacijo pesmi You Showed Me od The Turtles, ki pa ima svojo zanimivo zgodbo. Pesem sta leta 1964 napisala Gene Clark in Jim McGuinn iz skupine Byrds, vendar jo je skupina opustila in ni bila vključena na njihov prvenec Mr. Tambourine Man, čeprav jo lahko najdete na njihovih arhivskih albumih. Toda "You Showed Me" je Turtles predstavil njihov producent in nekdanji basist, Chip Douglas, ki jo je slišal leta 64 in jo tudi izvajal s Clarkom leta 1966, ko je bil član Gene Clark and Group. Spremenili so tempo in aranžma, Turtles so jo posneli in izdali kot singel, ki je konec leta 1968 postal zadnja velika uspešnica te skupine v ZDA. The Turtles, ameriška rock skupina, ustanovljena leta 1965 v Los Angelesu v Kaliforniji, je bila najbolj znana po uspešnici iz leta 1967 "Happy Together" in je imela še nekaj drugih velikih uspešnic, vključno z "It Ain't Me Babe" (1965), " You Baby" (1966), "She'd Rather Be With Me" (1967), "Elenore" (1968) in "You Showed Me" (1969). Ko je komercialni uspeh Turtles do konca šestdesetih let minulega stoletja pojenjal, so jih pestile težave z upravljanjem, tožbe in spori z njihovo založbo, zaradi česar je skupina leta 1970 razpadla. You Showed Me' so v preteklih letih v več kot 40 primerih prirejali ali semplali številni drugi izvajalci, vključno z Lightning Seeds, Salt-N- Pepa, Lutricia McNeal in nedavno Madison Beer za njeno svežo uspešnico Showed Me (How I Fell in Love With You).
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Podobno kot prejšnji teden, se danes posvečamo pevki Ariani Grande, ki ima ta trenutno na radijskih lestvicah aktivna kar dva hita, danes pa je pod drobnogledom "7 Rings". O Ariani Grande smo veliko povedali že v prejšnji oddaji, zato le nekaj besed o pesmi 7 Rings iz albuma "Thank U, Next", ki ga je izdala 8. februarja letos. Že pred izdajo albuma sta izšla singla "Thank U, Next" in "7 Rings", "Break Up with Your Girlfriend, I'm Bored" pa je izdala istega dne kot album. Grande je z njimi postala prva pevka, ki je s svojimi pesmimi zasedla vsa tri mesta na vrhu Billboard lestvice, pred njo pa je to uspelo le še Beatlom leta 64. "7 Rings" je Grande napisala z Kaydence, Njomza Vitia, Tayla Parx in Victorio Monét, zraven pa so prste imeli še producenti Tommy Brown, Charles Anderson in Michael Fosterwhen. Pesem '7 Rings' je takoj ob izdaji zasedla vrh lestvice in podrla rekord na Spotify za največ streamov v enem dnevu, saj jih je v prvih 24 urah nabrala preko 15 milijonov. Pesem je Ariana opisala kot himno prijateljstvu, razlog za njen nastanek pa je 1ga decembra objavila na svojem Twitter profilu: ‘’ to je bil kar divji dan v New Yorku. Prijateljice so me peljale v Tiffany's. Spile smo preveč penine. Vsem sem nam kupila prstane. Bilo je noro in zabavno. Na poti nazaj v studio je Njomza rekla 'mater, to mora postati pesem’ in popoldan smo jo napisale.'' Ni pa bilo vse povezano s pesmijo rožnato. Nekateri deli besedila, predvsem "You like my hair? Gee thanks, just bought it", so sprožili kar ostre debate glede rasizma. Še več, kar tri glasbene zvezde so jo obtožile plagiatorstva. Princess Nokia je na Instagramu objavila video, ki prikazuje podobnost z njeno pesmijo 'Mine'. Soulja Boy in 2 Chainz sta jo prav tako obtožila podobnosti s pesmima "Pretty Boy Swag" oziroma "Spend It". Kakor koli, Princess Nokia je svoj video izbrisala, 2 Chainz pa se je kasneje pojavil v remixu in prenehal z obtožbami. Pesem poleg tega malce diši tudi po interpolaciji pesmi "Gimme the Loot" od The Notorious B.I.G.. Te razne obtožbe so bile predmet mnogih debat na socialnih omrežjih, kar pa je zagotovo bila inspiracija za Arianino pesem 7 Rings, pa je klasična pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein. Melodija, intonacija in ritem ter celo deli besedila so dokaj očitno izposojeni iz te 60 let stare pesmi, ki je sicer pogosto semplana in prirejana. Najbolj znana klasična izvedba je verjetno tista od Julie Andrews, ki se nahaja na soundtracku popularne filmske adaptacije ‘’Zvok glasbe’’ iz leta 65. Z leti je pesem postala neke vrste standard in so jo izvajali glasbeniki vseh žanrov in ozadij, morda še najbolj uspešno John Coltrane, katerega instrumentalna verzija iz leta 61 je postala njegova podpisna pesem. Bilo je še več adaptacij, mnoge tudi na temo Božiča, kot na primer verzije od The Supremes ali Herp Albert-a, čeprav pesem sama ni napisana kot božična pesem. Ariana Grande pa tudi ni edina od modernih glasbenikov, ki so se je polastili za svoja dela. Hip Hop artisti kot so Xzibit, Saigon in Lauryn Hill so si že vsi sposojali iz nje. Skupno gledano, je pesem 'My Favorite Things' od Rodgers and Hammerstein iz leta 59 prirejena ali semplana v preko 60 primerih, s strani glasbenikov iz vseh možnih glasbenih žanrov, nazadnje pa si jo je sposodila Ariana Grande za nov hit, himno prijateljstvu, 7 Rings.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Današnjo oddajo bomo posvetili trem glasbenikom, ki so izrednega pomena za semplersko sceno in so nas konec decembra zapustili. Prvi od katerega se poslavljamo je Leslie West, front man skupine Mountain. Umrl je 22. decembra star 75 let. Mountain so bili ameriška hard rock skupina, ki je nastala na Long Island-u v New York-u leta 1969. Najbolj znani so po pesmi "Mississippi Queen" z izrazitim cowbell vložkom ter legendarnem nastopu na Woodstock Festivalu leta 69. Mountain je ena od skupin, ki je imela velik vpliv na razvoj heavy metal glasbe v 70tih. Nas najbolj zanima njihova pesem 'Long Red' in sicer njena izvedba v živo, ki vsebuje vokale in bobne z začetka pesmi, kateri so semplani v preko 770 primerih in so nehote postali temelj za kasnejše hip hop produkcije. Te elemente zasledimo v ozadju mnogih popularnih pesmi, če omenimo samo nekatere modernejše: Human od Rag’n’bone man, Born to die od Lana Del Ray, 99 Problems od Jay-Z, It Ain't Hard to Tell od Nas ter The People od Common. Drugi glasbenik, ki se je poslovil, je Richard Lewis Spencer iz skupine The Winstons. Umrl je 27. decembra pri starosti 78 let. The Winstons so bili ameriška funk in soul skupina iz 60-tih, najbolj znana po svojem EP-ju iz leta 69, na katerem najdemo pesem "Color Him Father" na A strani ter pesem "Amen, Brother" na B strani. "Color Him Father" je bila velik hit in se je prodala v preko milijon izvodih ter osvojila Grammy Award za Best Rhythm and Blues Song. Nam je bolj zanimiva pesem iz B strani, ki ob izdaji komercialno ni bila uspešna. Se pa je 'Amen, Brother' leta 86 znašla na kompilaciji Ultimate Breaks and Beats, ki je bila namenjena DJ-jem in nepričakovano postala najbolj semplana pesem v zgodovini glasbe, saj jo najdemo v preko 5000 dokumentiranih primerih, verjetno pa je ta številka še neprimerno večja. Na sredi pesmi "Amen, Brother" najdemo 6 sekundni bobnarski break, ki je zaslužen, da se je pesem vpisala v zgodovino. Sempl ima svoje ime, Amen break, uporabljen pa je s strani glasbenikov vseh žanrov. Izstopata žanra drum and bass in jungle, ki sta dejansko zrastla iz tega sempla. Zadnji glasbenik od katerega se poslavljamo v tej oddaji je John "Ecstasy" Fletcher iz legendarne hip hop skupine Whodini. Umrl je 23. decembra star 56 let. Whodini so bili izjemno vplivna skupina, katerih pesmi so semplane v več sto primerih in so popularen vir semplov za zvezde hip hop scene kot so Kanye West, Nas, 2Pac, Dr. Dre, Eazy-E, Ice Cube ter tudi druge moderne MC-je kot so Master P, Prodigy in MF Doom. Whodini so pričeli z delom v Brooklynu leta 1982 v sestavi Jalil Hutchins in John Fletcher za mikrofoni ter DJ Drew Carter za gramofoni. Whodini so bili ena prvih rap skupin, ki je vključila R&B elemente in so pripravili temelje za razvoj novega žanra - new jack swing-a. Skupina si je ime ustvarila s humornimi besedili in posebnim zvokom, njihovi hiti pa so bili: "Magic's Wand", ki je tudi prva rap pesem, ki je dobila video, "The Haunted House of Rock", "Friends", "Five Minutes of Funk" ter "Freaks Come Out at Night". Od John "Ecstasy" Fletcher-ja se bomo poslovili ob poslušanju njihove najbolj semplane pesmi, Friends, v kateri boste zagotovo prepoznali množico kasnejših hitov, zagotovo pa pesem If I Ruled the World (Imagine That) od Nas in Lauryn Hill.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Nadaljujemo z oddajami, ki so posvečene pred kratkim izdani lestvici 100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat, ki so jo sestavili strokovnjaki Rolling Stone Magazine. Zadnjič smo preleteli pesmi, ki so zasedle mesta od števila 60 do 51 na omenjeni lestvici in v treh od desetih pesmih je uporabljen tuj material, kar je povprečje v celotnem spodnjem delu lestvice. Danes se selimo v zgornjo polovico lestvice, med števila 50 in 41 ter pogledali, če se povprečje iz spodnjega dela lestvice ohranja tudi tukaj. Pri številki 50 najdemo pesem “The Scientist” od Coldplay. Chris Martinov prijatelj se je pravkar razstal s partnerko in tudi Chris je bil v obdobju neuspešnih razmerij, tako da je skanaliziral vso to žalost v sentimentalno balado, ki je v očeh kritikov visoka točka za Coldplay, čudovit moment empatije. Za njo najdemo “Sign of the Times” od Harry Styles-a. Takoj ko je Styles zapustil One Direction, je šokiral svet z prvim singlom, svečano, skoraj operno rock balado, ki je priklicala duha Queen-ov in David Bowie-a. Sledi pesem “Happy” od Pharrell Williams-a. Pesem, ki priklicuje soul pozitivo 60-tih je izpadla kot da je Pharrell priredil ulično zabavo in nanjo povabil cel svet. Napisal jo je na krilih uspeha sodelovanja z Daft Punk in “Happy” je zasedla prvo mesto lestvic v preko 40 državah. V Iranu, kjer so bili nekateri aretirani, ker so pesem peli na youtube-u, se je zgodilo nekaj neverjetnega. Prejeli so opravičilo predsednika z razlago: ''sreča je pravica naših državljanov.'' Izredno velik učinek pesmi, ki je bil v bistvu napisana za soundtrack animiranega filma Despicable Me 2. Pharell zanjo ni potreboval tujega materiala, kot tudi ne prej omenjena Styles in Coldplay. Pri številu 47 najdemo pesem “Redbone” od Childish Gambino. “Kako zares pričneš globalno revolucijo?” se je Gambino spraševal leta 2016. “Je sploh to možno v sistemu, ki ga imamo? Nekaj je v črnski glasbi 70tih kar se čuti kot da bi želeli pričeti revolucijo”. To razmišljanje je destiliral v pesmi “Redbone” in počasi pričel z njo. Za ta namen je tudi uporabil pesem z omenjenim duhom, I'd Rather Be With You od Bootsy's Rubber Band in leta 76. Sledi “Cry Me a River” od Justin Timberlake-a. ''Cry Me a River” je izbruhnila iz Timberlake-a po drami z njegovo takratno partnerko, Britney Spears. V ritem, kičast in nedoločljiv je nekako ukomponiral tudi Gregoriansko petje v enormen hit. Še vedno izstopa v sicer enormnem katalogu producenta Timbalanda kot pomemben dosežek. Za pesem pa sicer nista uporabila nekih bistvenih semplov. Naslednja je “Sorry” od Justin Bieber-ja, balada v opravičilo bivši partnerici Seleni Gomez, v času ko je Bieber raziskoval dejansko sočutnost, da bi prešel iz neposrečene bad-boy faze. Pri številki 44 najdemo pesem “Stan” od Eminema, ki govori o neuravnovešenem oboževalcu in so jo kritiki označili za eno njegovih najboljših pesmi. Bila je predlagana za množico nagrad, o njenem vplivu pa najbolj govori dejstvo, da se je ime karakterja v pesmi razvilo v sleng za manično obsedenega oboževalca slavnih oseb in se kot takšna vpisala v znan Oxford English Dictionary. Pri kompoziciji pesmi pa je uporabil izseke pesmi Thank you od Dido. Sledi pesem “Cranes in the Sky” od Solange, uravnovešena in elegantna pesem, čeprav govori o surovih občutkih, podobno kot njena avtorica. Pri številki 42 je “Electric Feel” od MGMT, prva prava pesem Andrew VanWyngarden-a in Ben Goldwasser-ja. Svetla funk pesem sproducirana s strani Dave Fridman-a iz Flaming Lips, ki definira psihadelično magijo MGMT. Zadnja današnja pesem je “Hurt” od Johnny Cash-a, ki pa je seveda priredba. Cash je izjemno akustično priredbo pesmi Nine Inch Nails skomponiral v hiši Rick Rubin-a, izkazalo pa se je, da je tudi zadnja v seriji albumov American Recordings. “Hurt” je boleča meditacija o odvisnosti in obžalovanju. Trent Reznor od Nine inch nails jo je čutil kot svojo ‘’najbolj osebno pesem’’ v tolikšni meri, da se je najprej upiral misli, da jo je Cash tako dobro zaigral. Ampak kasneje, predvsem po tem, ko je videl video in ostal šokiran ob njem, je začutil tudi spoštovanje do priredbe. Cash je naslednje leto umrl, in kar se tiče poslednjih del glasbenikov, Cash-ova Hurt ostaja mejnik po katerem se bodo kasnejši glasbeniki zgledovali. Torej, med števili 50 in 41 lestvice Rolling Stone Magazina ‘100 najboljših pesmi tega stoletja – zaenkrat' najdemo tri pesmi, ki uporabljajo tuj material, dva primera semplanja in eno priredbo, kar je tudi povprečje uporabe tujega materiala iz prejšnjih oddaj. Če se to nadaljuje, bomo videli naslednji teden, ko se posvetimo pesmim med števili 40 in 31.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvečamo še eni obletnici, okroglih 50 je namreč pred kratkim praznoval Sean Combs. Sean John Combs nam je bolj znan pod imeni, ki jih uporablja na odru oziroma studiu: Puff Daddy, P. Diddy, Puffy oziroma Diddy. Ja ameriški raper, pevec, producent, podjetnik in igralec, ki je deloval v New Yorku ves čas trajanje kariere. In ta je zelo uspešna, lani je Forbes njegovo vrednost ocenil na $825 milijonov, s čimer je postal drugi najbogatejši hip-hop glasbenik, več je vreden le Jay-Z. Njegova glasbena kariera se je pričela leta 97 z debitantskim albumom No Way Out. Ta je tudi njegov najuspešnejši in je dosegel sedemkratno platinasto prodajo. Njegov največji hit, I'll be missing you, seveda prihaja s tega albuma. "I'll Be Missing You" je posnel skupaj s pevko Faith Evans in R&B skupino 112. Napisana je v spomin kolega umetnika z Bad Boy Records, Christopher-ja "The Notorious B.I.G." Wallace-a, ki je bil umorjen marca leta 97. Pesem močno sempla pesem "Every Breath You Take" skupine The Police iz leta 83 in tudi refren je v bistvu inetrpolacija te pesmi. Pesem je osvojila Grammy Award v kategoriji Best Rap Performance by a Duo or Group in je s prodanimi več kot osmimi milijoni izvodov ena najbolj prodajanih pesmi vseh časov. Njegov drug pomemben hit, "Can't Nobody Hold Me Down", ki je dejansko njegov debitantski singl, prav tako prihaja s tega albuma. Tudi ta uporablja semple, najbolj očiten pa je upočasnjen ritem iz pesmi "The Message" skupine Grandmaster Flash and the Furious Five. Tudi refren je interpolacija, in sicer pesmi "Break My Stride" od Matthew Wilder-ja, dodatno pa pesem sempla še otvoritven ritem iz pesmi "Rock with You", od Michael Jackson-a. Albumu No Way Out so sledili še drugi dokaj uspešni produkti, Forever iz leta 1999, The Saga Continues... iz leta 2001 in album Press Play iz leta 2006. Iz tega obdobja velja izpostaviti singl "Satisfy You", ki je požel nemalo uspeha. Pesem je izdana oktobra 1999 in je zasedla same vrhove lestvic. Na njej sodeluje še ameriški R&B pevec R. Kelly . Tudi tu najdemo semple, predvsem iz pesmi "I Got 5 on It" od Luniz, ki pa seveda tudi sam vsebuje starejše elemente za izgradnjo svojega materiala, predvsem elemente iz pesmi "Why You Treat Me So Bad" skupine Club Nouveau. I need a girl iz leta 2002 je bila prav tako popularna, za njeno instrumentalno ozadje pa je Sean uporabil sempl iz pesmi "Count It All Joy" legendarnih gospel umetnikov The Winans. Leta 2009 je Combs ustanovil skupino Dirty Money in izdal zelo dobro ocenjen album Last Train to Paris, ki se je tudi dobro prodajal. Temu so sledili še mnogi albumi, a noben od njih ni dosegel vidnejšega uspeha, zato bomo oddajo zaključi s pesmijo z albuma Last Train to Paris, "Coming Home". Začuda v njej ne najdemo semplov, z izjemo interpolacije vokalov pesmi Only You v izvedbi 112 v sodelovanju z Mase in The Notorious B.I.G.. Interpolacija vokalov iz pesmi, v kateri nastopa B.I.G. tukaj ne preseneča, saj je tudi ta hip hop balada dejansko biografske narave o trenutkih iz Comb-sovega življenja, ko se je spopadal s smrtjo prijatelja The Notorious B.I.G.-a. Tako s pesmijo Coming home čestitajmo Combs-u za 50. rojstni dan in izjemno uspešno kariero, v kateri je med drugim osvojil tudi tri Grammy-je in dve nagradi MTV Video Music Awards.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Danes se posvetimo 15-ti obletnici smrti Ray Charlesa, izjemne glasbene osebnosti, ki je skozi svoje petje in igranje klavirja pomagala definirati in razviti soul in RNB glasbo. Pevci kot so Sam Cooke in Jackie Wilson so veliko prispevali k razvoju teh žanrov a dejansko je največ prispeval Charles, ki je ustvaril črnski pop iz združevanja RNB glasbe 50-tih z gospel petjem in dodajanjem elementov jazza, bluesa in v 60--tih tudi country glasbe. Tu je bilo tudi njegovo petje, njegov stil je bil eden najbolj čustvenih in prepoznavnih stilov med izvajalci 20-tega stoletja, na nivoju Elvisa in Billie Holiday. Bil je tudi izjemen klaviaturist, aranžer in vodja skupin. Genialnost njegovih del iz 50-tih in 60-tih pa ne sme zasenčiti dejstva, da je tudi po tem obdobju ustvaril kopico hitov in bil aktiven v studiu in na turnejah vse do leta pred njegovo smrtjo, leta 2004. Njegov vpliv je razviden tudi iz dejstva, da so ga kasnejši glasbeniki semplali v preko 100 primerih in da so njegove pesmi prirejene skoraj 350 krat. Njegov velik hit Hit the Road Jack, iz leta 61, je njegova najbolj semplana in prirejana pesem. Njegova mladost je bila kar težka, oslepel je pri šestih letih in posledično študiral glasbo v St. Augustine School for the Deaf and the Blind. Prav tako je zelo hitro izgubil starše in je bil primoran veliko delati kot gostujoči glasbenik v Floridi, da bi si lahko prihranil denar za življenje in selitev v Seattle leta 47. Njegov talent pa je bil očiten že takrat in leta 51 je spisal svoj prvi Top Ten R&B hit "Baby, Let Me Hold Your Hand". Charles-ove prve pesmi so bile manj izrazite in originalne kot nadaljnja dela, a že takrat je kazal znake uspeha, ki ga bi lahko čakal na nadaljevanju glasbene poti. Šele pri Atlantic Records je Ray Charles resnično našel svoj glas v pesmi "I Got a Woman," ki se je tudi povzpela na drugo mesto R&B lestvic leta 55. To je tudi pesem, ki jo mnogi označujejo za prelomnico, na kateri je Charles prvič svobodno spustil iz vajeti svoj prepoznavni gospel vokal v spremljavi trobilne produkcije. Pesem je bila pred kratkim uspešno prirejena v hitu “Gold Digger” od Kanye West-a v sodelovanju z Jamie Foxx-om, ki je jeseni leta 2010 prejel tudi Academy Award za svoj portret Charles-a v dokumentarcu Ray. Skozi 50-ta je Charles ustvaril serijo R&B hitov, a se širšemu pop občinstvu ni zares približal vse do hita "What'd I Say," ki je združil cerkveno noto z duhom rock & roll-a s pomočjo odlične uporabe klaviatur. Pesem je postala njegov prvi pop hit, in eden zadnjih na Atlantic singles, saj je konec 50-tih zamenjal založbo in se preselil na ABC. Tam je imel dosti več umetniške svobode, kar je s pridom izkoristil. Učinek je bil takoj viden v hitih v ranih 60tih, kot sta med drugim "Unchain My Heart" in "Hit the Road Jack", ki sta potrdila njegov status pop legende. Charles je ostal zelo popularen skozi pozna 60-ta in ustvaril še več hitov, "Busted," "You Are My Sunshine," "Take These Chains From My Heart," in "Crying Time". Charles-ov vpliv na rock glasbo je postajal vse bolj očiten, največ zahvale pa mu zagotovo dolgujeta Joe Cocker in Steve Winwood, odmeve njegove glasbe pa slišimo tudi v delih glasbenikov kot je Van Morrison. Charles je ostal aktiven in posnel tudi 3 albume še v 90-tih, priljubljen pa je bil predvsem kot nastopajoči glasbenih na koncertih. Po menjavi kolka leta 2003 je napovedal turnejo za naslednje poletje, a jo je bil prisiljen odpovedati. Bolezen se je stopnjevala in zaradi odpovedi ledvic je junija 2004 Ray Charles bolezni podlegel v svojem domu na Beverly Hillsu.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Potem, ko smo prejšnji teden pod drobnogled vzeli pesem Season of the Witch od Lane Del Rey, saj je ta priredba, tudi danes nadaljujemo z isto umetnico. Tokrat je na sporedu pesem Doin’ Time, izdana pol leta kasneje kot Season of the Witch, maja letos, in tako lahko te dni obe pesmi zasledimo na radijskih valovih. Kot ste verjetno ugotovili, je tudi Doin’ time priredba. Prihaja s sveže izdanega, petega Del Rey-inega albuma, kontroverzno poimenovanega Norman Fucking Rockwell, aka NFR! Že v prejšnji oddaji smo si ogledali Del Rey-ino pot do trenutne slave in pozicije, tako da se tokrat posvetimo zgolj albumu. V primeru, da vam ime Rockwell ne pove kaj dosti, omenimo, da je Norman slaven ameriški avtor, slikar in ilustrator, znan po upodobitvah malomeščanskih Američanov in političnih figur, katere so postale ene bolj znanih slik dvajsetega stoletja. Rockwell-ove slike so načeloma zelo nežne, zato preseneča dejstvo, da je Lana med njegovo ime dodala kletvico. O tem spregovori v radijskem intervjuju: potem ko je njegovo ime omenila v drugi pesem s tega albuma, “Venice Bitch”, je pričela o njem razmišljati. Zdelo se ji je, da njegovo delo odlično orisuje ameriške sanje njegovega časa in z dodajanjem kletvice njenem imenu lahko spodbudi razmislek o trenutnem stanju stvari. Zdaj, ko je ta skrivnost razrešena, omenimo, da je album definitivno vreden poslušanja, saj so ga izjemno dobro sprejeli tako kritiki kot oboževalci in ga večinoma ocenili z najvišjimi ocenami. Po izračunu Metacritic, kjer se normalizirajo množice ocen glasbenih publikacij, je album v povprečju prejel kar 87 od stotih točk glede na skupno 26 ocen, kar ga naredi za Del Rey-in najbolje ocenjen album. Jenn Pelly od Pitchfork je zapisala da album "postavlja [Del Rey] za eno ameriških najboljših živečih piscev". V članku pri Rolling Stone pa Rob Sheffield piše da "je dolgo pričakovan Norman Fucking Rockwell še boljši in veličastnejši kot so vsi upali, da bo’’ in zaključi z mislijo, da je Del Rey "končno svoj pop naredila za klasiko." Omenimo še, da je je prav pričakovanje pesmi "Doin' Time" bilo tisto, ki je pričakovanja še dodatno stopnjevalo med oboževalci. Pesem pa je, kot rečeno, priredba. Original niti ni tako star, saj prihaja iz leta 97 in tretjega albuma skupine Sublime. Sublime so bili ameriška ska punk skupina iz Long Beach, Kalifornije, ustanovljena leta 88. Zasedba skupine je bila od pričetka do razpada enaka: Bradley Nowell (na vokalih in kitari), Eric Wilson (na basu) in Bud Gaugh (na bobnih). Lou Dog, Nowell-ov dalmatinec je bil skupinina maskota. Nowell je leta 96 umrl zaradi prevelike doze heroina, zaradi česar je skupina tudi razpadla. Leta 97 so na radijske postaje v ZDA posthumno izdane pesmi kot so "What I Got", "Santeria", "Wrong Way"in "Doin' Time". Doin' Time je tudi sama večinska priredba pesmi "Summertime" od George Gershwin-a, prav tako pa močno sempla iz priredbe pesmi "Summertime" v izvedbi jazz flutista Herbie Mann-a. skupina je pesem originalno posnela z besedilom "doin' time and the livin's easy". A da so dobili dovoljenje za uporabo Gershwin-ove pesmi za temelj, so morali besedilo spremeniti v "summertime" namesto "doin' time". A ker je pesem že bila posneta s prvotnim besedilom in je pevec Nowell umrl, je besedilo na novo posneto s strani prijatelja skupine in producenta Michael Happoldt-a. Ta verzija pesmi se pojavi na albumu. Besedilo "And we can do it like this, in the place to be" je semplana iz pesmi Beastie Boys "Slow and Low" iz albuma Licensed to Ill. Pesem dodatno sempla še pesmi "Jump for Jah" od Ini Kamoze, "Buffalo Gals" od Malcolm McLaren ter "Holy Thursday" od David Axelrod-a. Z uspehom njihovega albuma, ki je dosegel petkratno platinasto prodajo in se predvajal na radijskih postajah po vsem svetu, je njihov pečat ostal viden do dan danes. Njihov zvok je prototip obalne/plažne glasbe Kalifornije. Z preko 17 milijonov prodanih izvodov albumov, so Sublime postali eden najbolj uspešnih in pomembnih ska-punk skupin vseh časov in vplivali na množico prihajajočih reggae in ska glasbenikov. Njihovo zvok se je očitno dotaknil tudi Lane Del Rey, saj je za svoj nov in do sedaj najboljši album priredila njihovo pesem Doin’ Time. S poslušanjem originala v izvedbi Sublime se spomnimo na izjemno skupino, ki je zaradi smrti pevca razpadla pred dobrimi 20 leti.
Pozdravljeni v oddaji Second hand kjer razkrivamo večkrat prikrita glasbena ozadja znanih hitov. Danes predstavljamo pesem Ring ring ring skupine De La Soul, ki so pravkar izdali čisto svež album And the Anonymous Nobody. Ameriška hip hop skupina De la soul sicer prihaja iz New Yorka. Znana je po kompleksnem semplanju, humornih in zbadljivih besedilih ter predvsem po vplivu na razvoj hip hop scene, kot inspiracijo jih namreč navajajo vsi moderni artisti, predvsem tisti, ki niso strogo komercialno usmerjeni. Že njihov debutantski album iz leta 89, 3 feet high and rising je označen za hip hop mojstrovino. Album je tudi ostal njihov najuspešnejši tako komercialno kot kritično. Singli z albuma so danes klasike, omenimo Me myself and i, Plug tunnin, Buddy, The magic number in Say no go. Naslednji album, ki je izšel dve leti kasneje, je nosil naslov De la soul is dead. Nikakor ni dosegel komercialne slave prejšnjega, kljub temu da je postregel z hiti kot so Millie pulled a pistol on santa, A roller skating jam named saturdays in seveda danes predstavljeno Ring ring ring. Kritiki danes opozarjajo na podcenjenost albuma in njegovo genialnost, ki je takrat kritiki niso dojeli. Prvi sempl uporabljen v pesmi poskrbi za del besedila in melodijo, prihaja pa iz pesmi Name and number skupine Curiosity killed a cat. Ti so britanski pop band, ki je deloval v 80tih in zgodnjih 90tih. Igrali so jazzy funky pop, nase so pa opozorili, ko so se za video pesmi Misfit povezali z Andyjem Warholom in posnemali Dylanovo idejo z odmetavanjem listov z besedilom. Drugi sempl poskrbi za prepoznavno linijo v pesmi, prihaja pa iz pesmi Help is on the way skupine The Whatnauts. Skupina iz baltimora je ustvarjala soul hardcore pesmi, ki so lomile srca v 70-tih. Ponavadi niso doživeli pričakovanega komercialnega uspeha glede na kvaliteto njihovih stvaritev. Njihove največje uspešnice so bile Message from a black man, I'll erase away your pain in skupaj s skupino The moments posneta pesem Girls. Tretji sempl poskrbi za bas in boben linijo pesmi, prihaja pa iz pesmi Act like you know Fat Boy Larry's Band-a. Fat boy Larry's Band je bil RNB bend iz Filadelfije, ki je svoje uspehe dosegal v 80-tih, njihov največji hit pa je prav danes predstavljena Act like you know.
