Evropska unija mora na obrambnem področju delovati enotno in tesno sodelovati z zvezo Nato. Takšen je bil poudarkom s katerim se je končala razprava evropskih poslancev s komisarjem za obrambo. Več v EU minuti v sredo 11.2. ob 11.55
V Berlinu sta se srečala generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte in nemški kancler Olaf Scholz. Govorila sta o povečanju sredstev za obrambo, saj je po njunih besedah mirovni red v Evropi v večji nevarnosti, kot je bil v zadnjih desetletjih.
Slovenski premier Robert Golob se je včeraj na dvorcu Zemono sestal z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom. Govorili sta o vlaganjih v visokotehnološka podjetja na področju zračne obrambe.
Evropske članice zveze Nato in Kanada so lani že osmo leto zapored zvišale izdatke za obrambo, je ob predstaviti letnega poročila zavezništva v Bruslju povedal generalni sekretar Jens Stoltenberg. Ob tem je pozdravil napore članic, a je treba po njegovem mnenju storiti še več in hitreje. Od julijskega vrha voditeljev pa pričakuje ambicioznejše zaveze.
Nemčija je skupaj z več kot deset državami, med njimi tudi s Slovenijo, začela izvajati projekt za vzpostavitev skupnega evropskega sistema zračne obrambe.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Po Lizbonski pogodbi to področje še zmeraj sodi med področje medvladnega delovanja držav članic, kar pomeni, da lahko slednje z vetom blokirajo razvoj zunanje varnostne in obrambne politike. V luči več kot dve leti trajajoče vojne v Ukrajini in Rusiji ter zaostrenih varnostnih razmer v Evropski uniji pa se pozivi k večji obrambni aktivnosti Unije samo še krepijo. Vse torej govori o tem, da smo se znašli na veliki prelomnici.
Obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Po Lizbonski pogodbi to področje še zmeraj sodi med področje medvladnega delovanja držav članic, kar pomeni, da lahko slednje z vetom blokirajo razvoj zunanje varnostne in obrambne politike. Posledično se je tudi zavoljo raznolikih interesov držav članic Unije to področje v primerjavi z gospodarskimi pristojnostmi Evropske unije razvijalo počasneje. V luči več kot dve leti trajajoče vojne v Ukrajini in Rusiji ter zaostrenih varnostnih razmer v Evropski uniji pa se pozivi k večji obrambni aktivnosti Unije samo še krepijo.
Ob stopnjevanju nasilja v Izraelu, kjer se po sobotnih napadih gibanja Hamas nadaljujejo spopadi in raketno obstreljevanje med izraelskimi silami in palestinskimi skrajneži, bodo o razmerah danes razpravljali zunanji ministri EU. Evropska unija je ostro obsodila napade Hamasa na Izrael, ki ima, kot so poudarili v Bruslju pravico do obrambe, in pozvala k takojšnjemu prenehanju nasilja ter izpustitvi talcev.
Voditelji članic EU so zavezali k zagotavljanju bolj strateškega in avtonomnega delovanja ter h krepitvi odpornosti na področju varnosti in obrambe. Potrdili so tudi, da mora unija ob vse večji globalni nestabilnosti prevzeti več odgovornosti za lastno varnost.
O razmerah v Siriji, o sankcijah EU proti Rusiji, migracijah in o odnosih s Turčijo, o varnosti in o krepitvi lastne obrambe, o teh temah so voditelji držav članic konec tega tedna razpravljali na vrhu EU. Odbor regij je posvetovalno telo Evropske Unije, ki zastopa regionalne in lokalne interese. V 350 članskem odboru je s sedmimi člani zastopana tudi Slovenija. Prejemnici nagrade Saharov za leto 2016 sta Lamija Adži Bašar in Nadia Murad, ki sta po pobegu izpod jarmov Islamske države postali simbol boja jezidske skupnosti.
