Ana says her friends were taken aback by her choice to study in Slovenia for a semester. Nevertheless, she proceeded with her decision, emphasizing the significance of allowing oneself the opportunity to explore their identity in youth, free from the influences and pressures of their home environment. She chose to play the song Don’t Let Me Down by The Beatles.
Pozdravljeni v oddaji Second hand. Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville. Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih. Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair. V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing. Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala. V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih. Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov. Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74. Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters. Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega." 19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl.
