7 min • 14. 08. 2019
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville.
Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih.
Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair.
V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing.
Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala.
V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih.
Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov.
Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74.
Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters.
Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega."
19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl.
Pozdravljeni v oddaji Second hand.
Konec julija nas je zapustila še ena legenda funk scene, Arthur Lanon Neville, bolje znan pod imnenom Art Neville.
Bil je ameriški pevec, pisec in klaviaturist iz New Orleans-a, umrl je pa pri spoštljivih 81-tih letih.
Najbolj je znan po svojem delu z The Meters, ki jih je ustanovil, igral klaviature in pri skupini tudi pel. Deloval je tudi kot solo glasbenik ter kot del skupin The Neville Brothers in The Funky Meters. Neville je igral tudi na delih ostalih glasbenikov iz New Orleansa in širše, med katerimi najdemo imena kot so: Labelle (na pesmi "Lady Marmalade"), Paul McCartney, Lee Dorsey, Robert Palmer, Dr. John in Professor Longhair.
V kontekstu naše oddaje nam je najbolj pomemben njegov prispevek pri skupini The Meters, katerih stil predstavlja temelj New Orleans funka in so posledično semplani v preko 500 primerih s strani hip hop zvezd kot so: Timbaland, A Tribe Called Quest, Naughty by Nature, NWA in drugih. Ena njihovih bolj semplanih pesmi je Oh Calcutta, ki je bila med drugim uspešno semplana s strani Amerie za njen velik hit 1 Thing.
Neville je z brati pričel z igranjem klavirja in nastopanjem zelo mlad in že v srednji šoli deloval v skupini The Hawketts. Leta 54 so ti izdali "Mardi Gras Mambo" z Nevillom na vokalih in z njo poželi nemalo uspeha. Njena popularnost je bila enormna in kmalu je postala himna New Orleanškega karnevala.
V ranih 60-tih je Neville ustanovil The Neville Sounds, skupino, ki je zajela bistvo New Orleans funka. Konec 60-tih so spremenili ime v The Meters in izdali tri studijske instrumentalne albume. Iz tega obdobja prihaja tudi množično semplana pesem, Handclapping Song. Semplali so jo tako zaradi vokalnih vložkov kot ritmičnih elementov, in sicer v preko 90 kasnejših pesmih. Podobno velja za drugo pesem iz leta 69, Cissy Strut, ki je semplana v preko 60 primerih.
Skupina je kasneje svoj pečat pustila še v rock glasbi, ko je sodelovala z glasbeniki kot so: Paul McCartney, Robert Palmer in The Rolling Stones ter izdala še pet albumov, nakar so se konec 70-tih razpadli zaradi finančnih, umetniških in managerskih zapletov.
Skupinin zvok se je v tem času poglobil v koncept poudarjanja ritma nad melodijo in s tem postal prototip za kasnejše stile kot je hip-hop ter na skupine kot so Phish, Galactic in Red Hot Chili Peppers. Mnogi hip hop artisti so oboževali njihov zvok in jih sempalali, kot je primer tudi pri pesmi People Say iz leta 74.
Leta 78 je Neville z brati Cyril, Aaron in Charles ustanovil The Neville Brothers. Ti so bili aktivni in izdajali albume v 80-tih in 90-tih, med njimi tudi uspešna albuma Fiyo on the Bayou in Yellow Moon ter zadnjega še leta 2004. V tem času in še kasneje je Neville koncertiral tako z The Neville Brothers kot The Funky Meters.
Leta 95 je v intervjuju dejal, da mu je ta del glasbenikovega življenja najljubši: "najboljši del zame je, ko ritem v živo enostavno evolvira v nekaj povsem drugega."
19. decembra 2018 je Neville napovedal upokojitev po več kot šestih desetletjih ustvarjanja v glasbeni sceni. Datum je sovpadal s 100-letnico rojstva legendarnega klaviaturista iz New Orleansa, Professor Longhair-a. Zgolj nekaj mesecev kasneje je po letih pešanja zdravja pri 81-tih letih, v New Orleans-u, 22. julija, Neville umrl.
Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali nepričakovano sodelovanje »Satisfaction Skank«. Fatboy Slim in The Rolling Stones so uradno napovedali sodelovanje, ki na novo predstavlja uspešnico Rolling Stonesov »(I Can’t Get No) Satisfaction« z energičnim elektronskim pridihom Fatboyja Slima. Fatboy Slim je skladbo v objavi na Instagramu v zakulisju opisal kot »Tisto, ki je nikoli ne bi mogli izdati«. Zakaj zdaj? Pesem je Cook pravzaprav ustvaril pred 25 leti, tako da je riff iz pesmi Satisfaction vpletel v svojo uspešnico The Rockafeller Skank, potem ko se je »dolgočasil« predvajanja originala v živo. V 2000-ih se je pesem bliskovito razširila po spletnih mestih za deljenje datotek, kot sta Napster in Kazaa, vendar so Stonesi do zdaj zavračali odobritev za komercialno izdajo. Skozi leta je bilo več poskusov, da bi bil vzorec odobren. »Poklical me je Mick Jagger in rekel je, da ga je slišal in da mu je miks všeč,« se je spominjal Cook. »Vendar je njegov menedžment rekel: 'Ne, o tem se sploh ne da pogajati',« čeprav je bila pesem semplana in prirejena v več kot 200 drugih primerih. »Že 20 let smo imeli precej gladek 'ne',« je dejal Cook. Zdaj je pobuda prišla s strani Stonesov. Cooku so celo dali svoje 'master' posnetke, da je lahko ustvaril kakovostnejšo različico originalnega miksa. Dostavljeni so bili, pravi, »v oklepnem kombiju«. No, glavni pesmi, uporabljene za današnjo mešanico, so očitne. Ena je (I Can’t Get No) Satisfaction, 60 let stara legendarna pesem in njen zelo znan kitarski riff, ki se je Keithu Richardsu porodila v sanjah. Druga, Rockafeller Skank Fatboyja Slima, je bila prav tako velika uspešnica, ja pa bila eden najzahtevnejših montažnih projektov Fatboy slima. Omenimo nekatere uporabljene semple in materiale zanjo. I Fought the Law skupine The Bobby Fuller Four, Sliced Tomatoes skupine Just Brothers, Join the Gang od David Bowie-a, Soup skupine J.J. All Stars, Beat Girl - Main Title od John Barryja, Vinyl Dogs Vibe od Vinyl Dogs in Lord Finesseja in pravzaprav jih je uporabil še veliko več.
7 min • 24. 12. 2025
Dobrodošli v Second hand. Danes se bomo poslovili od glasbene legende, kitarista, čigar delo instrumentalista, producenta in tekstopisca pri založbi Stax Records je pustilo neizbrisen pečat na soul glasbo v Memphisu. Steven Cropper, rojen leta 1941, včasih znan kot " The Colonel - Polkovnik", je umrl decembra. Bil je kitarist hišne skupine Stax Records, Booker T. & the M.G.'s, medrasnega soul kvarteta, ki velja za najboljšo spremljevalno skupino v soul glasbi in se ga morda še vedno najbolj spominjamo po njihovi brezčasni blues skladbi Green Onions. Booker T. & the M.G. so spremljali izvajalce, kot so Otis Redding, Wilson Pickett, Sam & Dave, Rufus Thomas, Eddie Floyd in Neil Young. Cropper je bil tudi producent številnih plošč teh izvajalcev in pomagal pri snemanju pesmi, da so postale mednarodne uspešnice. »Dobesedno smo preživeli 15 ur na dan v studiu,« je Cropper leta 2012 povedal za Guardian. Cropperjevo značilno igranje kitare je oblikovalo številne skladbe. Pesmi, ki jih je igral in produciral, pa je kasneje semplalo ali priredilo res veliko število glasbenikov. Green onions in Eddie Floydova Knock on wood, sta ene teh, (Sittin' on) The Dock of the Bay Otisa Reddinga, je še ena izmed pomembnih. Cropperjeva slava ni bila omejena le na Združene države Amerike, med drugim so bili tudi Beatli naklonjeni Cropperjevemu igranju in njegovi produkciji na ploščah Otisa Reddinga. Leta 1969 je Cropper izdal svoj prvi samostojni album With a Little Help from My Friends. Z založbo se je Cropper leta 1970 razšel in kaqsneje bil uspešen kot glavni kitarist v glasbeni skupini Johna Belushija in Dana Aykroyda, The Blues Brothers, kjer je igral na petih njihovih albumih. Cropper je nadaljeval s snemanjem in izdajanjem glasbe pozno v življenju, zadnji album z naslovom Friendlytown je izšel avgusta 2024 pod imenom skupine Steve Cropper and the Midnight Hour. Leta 1996 je britanska glasbena revija Mojo Cropperja razglasila za drugega najboljšega kitarista vseh časov, takoj za Jimijem Hendrixom. Leta 1992 je bil sprejet v Rock and Rock Hall of Fame.
7 min • 23. 12. 2025
Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice »Raindance« od Davea v sodelovanju s Tems. Dave-ova najnovejša skladba »Raindance« s Tems prihaja z njegovega tretjega albuma »The Boy Who Played The Harp«, mojstrskega sodobnega pripovedovanja zgodb in glasbene kemije. »Raindance« nadaljuje Dave-ovo tiho tradicijo vpletanja nigerijske dediščine v svoja dela. Tems je postala četrti nigerijski umetnik, s katerim je sodeloval, po Burna Boyu, Wizkidu in Boju. »Raindance« je ljubezenska pesem z grmenjem v ozadju. Dve duši najdeta ritem in krmarita pod isto nevihto, od tod tudi naslov »Raindance«, ki pa se nikoli ne pojavi v besedilu, ampak prežema vzdušje. Produkcija se ujema s to dvojnostjo: bobni z vplivi afrobeata so v kontrastu z Jo Caleb-ovimi klavirskimi akordi. Uporabili so tudi nekaj elementov starejših pesmi. Na začetku Dave-ove pesmi najdemo interpolacijo pesmi You od Lloyda z Lil Waynom. Druga izvira iz Lean Wit It, Rock Wit It od Dem Franchize Boyz z Lil Peanutom in Charlayem. Naslednja je iz pesmi Shimmy Shimmy Ya od Ol' Dirty Bastarda, ki si jo bomo podrobneje ogledali, saj je precej priljubljena pesem za semplanje ali interpolacijo. Izvira iz leta 1995 in jo je v svojih pesmih z razlogom uporabilo več kot 150 kasnejših raperjev. Ol' Dirty Bastard je imel velik vpliv na sceno, čeprav se zdi, da ni dobil dovolj zaslug za vse to. Bil je eden od ustanovnih članov Wu-Tang Clan, ustanovljenega leta 1992, glasbo pa je izdajal tudi kot samostojni izvajalec, začenši z albumom Return to the 36 Chambers: The Dirty Version, iz katerega prihaja pesem "Shimmy Shimmy Ya". Ol' Dirty Bastard je bil znan po svojih "izjemno prostaških, prosto asociativnih rimah, ki jih je izvajal v značilnem slogu, pol rapajočem, pol petem", pogosto bizarnem. Kot je dejal Method Man, je bil Ol' Dirty Bastard Bastard zato, ker "njegov slog ni imel očeta".
7 min • 17. 12. 2025
Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje nove pesmi »Everybody’s Looking At Me« od Eminema. Eminem je to prej neobjavljeno pesem izdal na soundtracku za film Stans. Stans je dokumentarni film, ki je izšel letos in raziskuje njegovo kariero skozi oči njegovih superoboževalcev. Ime je navdihnjeno z Eminemovo uspešnico iz leta 2000 »Stan«, ki se vrti okoli obsesivnega oboževalca. Pesem »Everybody’s Looking At Me«, ki je izšla kot del soundtracka za Stans, je produciral Dr. Dre, pri čemer so uporabili kar nekaj starejšega materiala. Na primer, prva kitica pesmi je iz freestyle albuma Funkmaster Flex iz leta 2002, ki ga je Eminem kasneje razširil v celotno pesem. V skladbi se Eminem sklicuje tudi na svoj ikonični nastop na podelitvi nagrad Grammy skupaj z Eltonom Johnom, ko sta skupaj zapela v pesmi »Stan«. Uporabila sta tudi sempl, interpolacijo besedila v refrenu iz pesmi Somebody's Watching Me od Rockwella. Pesem izvira iz leta 1983 in je bila pogosto semplana ali prirejena, v več kot 120 primerih. »Somebody's Watching Me«, ki jo je posnel in napisal ameriški pevec Rockwell, je bila glavni singel z njegovega debitantskega studijskega albuma z istim imenom. Na njej sicer brez avtorske navedbe gostuje Michael Jackson, njegov prijatelj iz otroštva, Jermaine Jackson pa je poskrbel za dodatne spremljevalne vokale. Pesem je postala velika mednarodna komercialna uspešnica in se uvrstila na vrhove lestvic. Revija Rolling Stone jo je označila za »mednarodno in trajno uspešnico, ki več kot 30 let pozneje ostaja večna himna paranoičnega rocka in priljubljena pesem za noč čarovnic.«
7 min • 04. 12. 2025
Dobrodošli v Second hand. Danes si bomo ogledali ozadje sveže uspešnice Hard od FKA Twigs. Prihaja z njenega četrtega studijskega albuma Eusexua Afterglow, ki je izšel pred nekaj tedni . Album, ki je bil prvotno zasnovan kot deluxe izdaja albuma Eusexua, kateri je izšel januarja, se je sčasoma razvil v samostojno delo kot nadaljevanje prejšnjega albuma. Pesem "Hard" nadaljuje tam, kjer se je končala njena pesem "Killer", in prikazuje, kaj se zgodi z "dekletom", potem ko ozdravi. Naj pojasnimo: Twigs je leta 2022, približno tri leta po koncu njenega nasilnega razmerja, izdala samostojni singel z naslovom »Killer«. V pesmi Hard Twigs opomni na dejstvo, da ni užitka brez bolečine. Tudi pesem glasbeno – koprodukcijsko z nemškim elektronskim glasbenikom Mechatok – niha med čutno telesno glasbo atlantskega basa in hladno kibertroniko elektra iz 90-ih. Za njeno izdelavo pa so uporabili tudi nekaj starejšega materiala, sempl iz pesmi Woozy Protocol Kinga Moota iz leta 2018. King Moot je psevdonim Roberta Graffa, producenta iz Dorseta v Združenem kraljestvu, njegov edinstven glasbeni slog sestavljajo sempli, elektronika in sintetizatorji. Njegova glasba, ki črpa iz širokega nabora vplivov, je ambiciozna in eksperimentalna, s filmsko in čustveno temo, ki jo preveva.
7 min • 02. 12. 2025
