Na ravni EU je do začetka oktobra potekala državljanska pobuda, katere cilj je bil zbrati en milijon podpisov v podporo uvedbi evropskega davka na ekstremno bogastvo. Za kaj pri vsem skupaj pravzaprav gre in ali je bilo zbranih dovolj podpisov?

V zadnjih desetletjih so premožni postali še premožnejši, medtem ko se ekonomska situacija večine ljudi vztrajno slabša. V Evropski uniji živi 15 odstotkov svetovnih milijarderjev, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo in kapitalskimi naložbami vodijo v podnebni zlom. Nadaljuje Ajda Cafun, vodja projektov pri Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj: "Izhodiščni kontekst za idejo o evropskem davku na ekstremno bogastvo je ta, da peščica najpremožnejših kopiči svoje premoženje v še nikoli videnih razsežnostih in hkrati z izpusti povsem ekscesno onesnažuje planet. Na drugi strani in v bistvu zaradi tega pa smo priča zaostrovanju podnebne in drugih družbenih kriz, torej rasti ekonomskih neenakosti in vse večjim finančnim stiskam običajnih ljudi, razgradnji javnih storitev in nazadnje pomanjkanju javnih sredstev za financiranje pravičnega podnebnega prehoda in za krepitev javnih storitev, kar bi bilo v korist vsem in družbi kot celoti. Torej, če malo konkretiziram, po podatkih organizacije Oxfam ima najpremožnejši en odstotek v Evropi v lasti skoraj polovico vsega finančnega bogastva, torej na celini, zgolj med leti 2020 in 2023 pa so evropski milijarderji svoje akumulirano bogastvo povečali za kar tretjino, na vrtoglavih 1,9 bilijona evrov. Teh milijarderjev naj bi bilo v Evropski uniji 400 oziroma 15 odstotkov vseh svetovnih milijarderjev. Hkrati kot že rečeno, pa so najpremožnejši tudi največji onesnaževalci, ki nas s svojo luksuzno potrošnjo in kapitalskimi naložbami vodijo v podnebni zlom, tukaj imamo podatek, da oseba iz zgornjega odstotka najpremožnejših v Evropski uniji na letni ravni samo neposredno prispeva štirinajstkrat več izpustov kot oseba iz manj premožne polovice prebivalstva."

Davek na ekstremno bogastvo bi tako prispeval k reševanju podnebne krize kot tudi k zmanjšanju družbenih neenakosti, podnebni prehod pa bi financirali tisti, ki so za podnebno krizo najbolj odgovorni. Ob pozitivnih vidikih uvedbe tega davka, je slišati tudi kritike. Med drugim bi lahko najbogatejši emigrirali v druge države, kjer takšnega davka ne poznajo, lahko bi s tem zatrli njihovo motivacijo za delo, saj jim davek jemlje del premoženja, ki so si ga sami pravično zaslužili. Ajda Cafun pravi, "treba se je zavedati, da takšen davek seveda ni v interesu gospodarskih in političnih centrov moči, kamor jasno spadajo najpremožnejši, ki zato v javnosti strašijo in širijo takšne in drugačne dvome glede uvedbe takšnega davka, vendar gre za zavajanje za mite, ki h zavračajo številne raziskave. Dejanski problem pa je ta, da najpremožnejši se že sedaj lahko izmikajo plačilu davkov, brez da bi se kam selili, saj jim to omogočajo številne finančne sheme, preko katerih verižijo lastništvo podjetij in pretakajo svoje premoženje v davčne oaze, če pogledamo podatek organizacije Oštro iz leta 2021, imajo Slovenci in slovenska podjetja oziroma naj bi imeli v davčnih oazah skritih skoraj pet milijard evrov premoženja, ampak rešitev zato seveda ni še manj davkov za kapital in najpremožnejše, ki se od neoliberalnega obrata v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja že tako ali tako sistematično in močno znižujejo in so danes izredno nizki, tako da vpeljava davka na premoženje na ravni EU, še bolje pa širše in v povezavi z drugimi ukrepi, bi te možnosti, torej za skrivanje premoženja, zmanjšala."

Po njenem mnenju je smiselna progresivna obdavčitev najpremožnejših po zgledu španskega davka na veliko bogastvo. "Tako da je uvedba davka na premoženje v Sloveniji vsekakor smiselna, nujna, neki minimalen ukrep, nekega prav konkretnega predloga v povezavi s tem evropskim davkom na premoženje še ni, ker ni bil do te mere konkretiziran, ampak v Umanoteri zagovarjamo to uvedbo davka po zgledu španskega davka na veliko bogastvo, ki je bil tam uveden konec leta 2022 in ta bi obdavčil najpremožnejših 0,5 odstotkov prebivalstva, in sicer s tremi naraščajočimi stopnjami obdavčitve, od 1,7 do 3,5 odstotkov, res peščici, in na ta račun bi na letni ravni prihodki za Slovenijo znašali 600 milijonov evrov v proračun."

Oktobra lani je bila na ravni EU vložena iniciativa s sloganom Obdavčimo bogate. Do začetka oktobra letos bi prebivalci in prebivalke Evropske unije morali zbrati milijon podpisov, da bi Evropska komisija obravnavala predlog o uvedbi obdavčitve velikega premoženja. Iniciativa je bila torej odprta eno leto, v tem času pa je prejela 350.000 podpisov, kar je veliko, ne pa dovolj, da bi torej Evropska komisija obravnavala omenjeno pobudo.

Mateja Arnuš, Radio Slovenia International – Radio Si/Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope